Razprava: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah 2024
Objavljeno: Torek 09 Jan 2024, 17:09
Stališče Združenja za žgane pijače
Ljubljana, januar 2024
Uvodne ugotovitve
Zaradi povečevanja cen je že v letu 2022 poraba alkohola v Sloveniji padla za 6 %. Zvišanje trošarin bi trend podražitev še ojačalo. Pričakujemo, da bo zato zvišanje trošarin pomenilo 6 % zmanjšanje priliva iz naslova DDV in trošarine.
POSLEDICE NA ZDRAVJE LJUDI
Slovenija se po registrirani porabi žganih pijač v svetu uvršča na 81. mesto.
Legalno kupljene žgane pijače na slovenskem trgu predstavljajo zgolj 14 % v uradni statistiki porabe alkohola.
Imamo pa najvišje število smrti zaradi alkohola med državami v EU. Eden izmed možnih razlogov je prikrita oz. neregistrirana poraba alkohola, katerega vir je črni trg in nakupi v tujini.
Dva močna segmenta sta vsekakor: dovoljena proizvodnja vina za lastno porabo ter pavšalna obdavčitev večine vinogradnikov ob ničelni trošarinski stopnji in brez obveznosti plačevanja DDV ter nenadzorovan črni trg domače žganjekuhe.
Kljub številnim novim omejevalnim ukrepom, se je poraba alkohola v času od leta 2003 do leta 2022 zmanjšala le minimalno (iz 11,2 l čistega alkohola na prebivalca na 10 l).
Dostopnost alkoholnih pijač ne bo manjša zaradi višje trošarine, potrošnik se bo preusmeril na nizkocenovne različice vprašljive kakovosti, nabavo v tujini in na črnem trgu.
Trošarina oz. davki ne morejo razlikovati med zlorabo in odgovornimi vzorci pitja in so zato neučinkoviti pri obravnavanju zlorabe alkohola oz. neodgovornega pitja.
Davki imajo zelo majhen vpliv na nižanje porabe količin alkohola, vendar pa imajo visoki davki nenamerne posledice, kot so povečane spodbude za uspevanje črnega trga tudi v povezavi s kriminalom.
Najslabši pivci/odvisniki od alkohola se najmanj odzivajo na spremembe cen. Zato najhujši pivci še naprej uživajo alkoholne pijače, tudi če so dražje ali jih iščejo na črnem trgu ali v nadomestkih.
Nekateri pivci skušajo ohraniti svoj vnos alkohola tako, da bodisi preidejo na cenejše pijače iste kategorije – ali v drugo kategorijo – bodisi se obrnejo na nereguliran trg (prepovedane pijače, ki so potencialno nevarne).
NIZKOCENOVNI IZDELKI vprašljive kakovosti bodo še bolj dostopni, kar je slabo za potrošnika, pa tudi za državo, saj so to izdelki, ki niso del nadzorovanega trga žganih pijač.
Za BOJ PROTI NEODGOVORNEMU PITJU ALKHOLA se predlagajo preventivni ukrepi, ki morajo vključevati vse deležnike in morajo biti usmerjeni v specifične oblike zlorabe alkohola, saj naj bi dali merljive rezultate.
NA POSLOVANJE PODJETIJ
OBREMENITEV PODJETIJ, ki večinoma še vedno okrevajo zaradi posledic pandemije Covid-19, ukrajinske krize (dvig cen osnovnih sestavin, pomanjkanje embalaže...), energetske krize (dvig cen energentov...) idr.
PODJETJA, ki poleg drugih povečanih stroškov in dviga trošarine, tega ne bodo uspela v celoti prenesti na končnega potrošnika. Govorimo o mladih slovenskih podjetjih, ki so se usmerila v proizvodnjo različnih žganih pijač, tradicionalnih (pelinkovec, sadjevec idr.) pa tudi drugih kategorij, poznanih globalno (gin, viski). Pri tem so bile številne investicije namenjene novim tehnologijam, opremi, kar bremeni podjetja z neodplačanimi krediti.
DROBNOPRODAJNA CENA alkoholnih pijač se bo povečala.
Pomembno dejstvo (Vir: GIZ DPŽP, 2023)
V obdobju 2008-2014 (večkraten dvig trošarine) je imela država za 6 mio € več prihodkov.
V obdobju 2015-2019 (trošarine se niso bistveno spreminjale) je država pobrala za 10 mio € dodatnih prihodkov.
NA ČRNI TRG
PORAST ČRNEGA TRGA žganih pijač bo največja negativna posledica dviga trošarin na alkoholne pijače.
Obstajajo številne študije in pobude, ki so poskušajo kvantificirati obseg in vrednost neregistriranega alkohola.
Nezakonita trgovina z alkoholom resno škoduje registriranim nosilcem dejavnosti v sektorju in zmanjšuje njihovo sposobnost rasti, naložb in zaposlovanja. Prav tako zmanjšuje davčne prihodke, ki bi jih običajno lahko pričakovali v državni proračun. Ta strošek je velik: študija EUIPO iz leta 2016 je pokazala, da so kršitve intelektualne lastnine v sektorju žganih pijač v EU zmanjšale prodajo za približno 740 milijonov EUR ali 4,4 % celotnega prihodka.
Poleg tega uživanje izdelkov iz nezakonite proizvodnje (kot so ponaredki, tihotapljenje, nadomestni alkohol idr.) resno ogroža zdravje, saj se potrošniki lahko soočijo z nizkokakovostnimi ali celo strupenimi izdelki (npr. več kot 50 ljudi je umrlo, na desetine drugih pa jih je hudo zbolelo na Češkem, Slovaškem in Poljskem po pitju prepovedanih žganih pijač, okuženih z metanolom leta 2012).
Primeri iz drugih držav
GRČIJA ima 6. najvišjo trošarino med državami ΕU-28 v absolutnih stopnjah. Stopnja trošarine za žgane pijače se je med krizo dvignila za 125 % s štirimi zaporednimi dvigi od leta 2009. To je spodbudilo tihotapljenje, okrepilo sivo ekonomijo in povečalo davčne utaje. Prodaja legalnih žganih pijač se je v šestih letih zmanjšala skoraj za polovico, saj je precejšen del potrošnikov prešel na izdelke z nižjo ali neobdavčeno. Posledično so državni prihodki v višini 289 milijonov EUR leta 2009 kljub velikemu povečanju stopenj padli na 272 milijonov EUR leta 2015.
ROMUNIJA je septembra 2013 zvišala trošarino za 40 %; to je imelo resne posledice in privedlo do 32% zmanjšanja zakonito obdavčenega trga in izgube prihodkov v višini približno 2 milijonov evrov za državni proračun v letu 2014. Povečanje ni škodilo le zakonitemu sektorju, ne da bi ustvarilo dodatne prihodke za državo, in vsak teden poročali o zastrupitvah z alkoholom zaradi uživanja nadomestnega/denaturiranega alkohola. Zaradi vseh težav se je romunska vlada odločila, da s 1.1.2016 zniža trošarino za žgane pijače za 30 %.
VELIKA BRITANIJA je ustavila proces zviševanja trošarin in se leta 2015 odločila za 2 % znižanje stopnje na žgane pijače z vidnimi pozitivnimi rezultati v smislu delovnih mest, prodaje in državnih prihodkov.
BELGIJA je še en zelo slab primer. 40% zvišanje trošarine na žgane pijače novembra 2015 je imelo uničujoče učinke, kot je napovedala industrija. Izgube pri prodaji, delovnih mestih, naložbah zaradi čezmejnih nakupov. Leta 2016 je belgijsko ministrstvo za finance pričakovalo dodatnih 220 milijonov € prihodkov od trošarin, vendar je realnost zelo drugačna. Podatki Zveznih javnih financ (SPF Finance) kažejo, da so prihodki od trošarin padli z 830,7 milijona € v letu 2016 na 823,2 milijona € v letu 2017 in 815,5 milijona € v letu 2018. Zaradi čezmejnega nakupa je Belgija zabeležila pomembne izgube pri DDV-ju, kar je povzročilo skupno neto izgubo belgijske državne blagajne v višini 32 milijonov € v primerjavi z letom 2015.
ČEZMEJNA TRGOVINA – ODLIV KUPCEV
Po podatkih GIZ Distributerjev in proizvajalcev žganih pijač (2023) slovenski proračun na leto izgublja preko 1 mio € iz naslova trošarin in DDV zaradi čezmejnih nakupov v segmentu žganih pijač. Napovedan dvig trošarin bo najverjetneje izgubo navedenih dajatev za državo še povečal.
Vir: Žurnal 24, dne 4. februar 2023; https://www.zurnal24.si/slovenija/spet- ... ace-400901
PRIMER Estonije – Latvije – Finske
V Estoniji je vlada uporabila postopni model zviševanja trošarin za vse kategorije alkoholnih pijač. Od leta 2014 do 2018 so se trošarine za žgane pijače zvišale za 52 %, za pivo za 169 % in za vino za 74%. Ta povišanja so negativno vplivala na državni proračun, saj je država zbrala 100 milijonov € manj prihodkov od trošarin, kot je bilo predvideno, načrtovani prihodki od trošarin za žgane pijače pa z 41 milijoni € minusa. Tako strmo zvišanje trošarin je povzročilo upad prodaje vseh kategorij alkoholnih pijač v obdobju od 2014 do 2018: trg žganih pijač je zabeležil 49% upad, trg piva 43%, medtem ko je trg vina upadel za 16% od leta 2016 do 2018. Prav tako je bilo 8% manj zaposlenih v sektorju, letne naložbe pa so se zmanjšale za 28% glede na leto 2014. Opozoriti je treba, da je dvig trošarin prispeval k hitri rasti čezmejne trgovine z Latvijo: čezmejna trgovina z alkoholnimi pijačami z Latvijo se je povečala za 43% v letu 2017 in za 16% v 2018. Posledično so bili vsi pričakovani prihodki Estonske vlade, ki naj jih bi dosegla s povišanjem davka, dejansko dostavljeni državnemu proračunu – Latvije. Končno se je vlada odločila preklicati načrtovano zvišanje trošarin, predvideno za leti 2019 in 2020, in nazadnje potrdila predlog zakona o 25 % znižanju trošarin, ki bo veljal za žgane pijače in pivo in je začel veljati julija 2019. Kmalu zatem je za uravnoteženje pričakovanega učinka pri čezmejni trgovini je sledila Latvija s 15 % znižanjem trošarin na žgane pijače. Naslednja država, ki je upoštevala možne negativne posledice načrtovanega dviga davkov in vpliv na čezmejno trgovino, je bila Finska. Potem, ko je preverila morebitni vpliv čezmejne trgovine na državne prihodke in tudi socialne posledice, se je Finska nazadnje odločila, da ne bo uvedla predhodno načrtovanega povečanja trošarin za načrt državnega proračuna za leto 2020.
Glavna sporočila Združenja za žgane pijače pripravljavcem zakona
Ljubljana, januar 2024
Uvodne ugotovitve
- Ministrstvo za finance (pripravljavec) je pripravilo in v mesecu decembru 2023 dalo v javno obravnavo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah.
- V predlogu zakona je med drugim napovedan 25,7 % dvig trošarine na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, ki se konzumira v obliki žganih pijač.
- Pripravljavec zakona predvideva iz naslova alkoholnih pijač dodaten priliv v državni proračun v višini 32 mio EUR.
- Pripravljavec pričakuje finančni učinek za državni proračun.
- Pripravljavec pričakuje tudi posreden pozitiven vpliv na javno zdravje zaradi višjih drobnoprodajnih cen, manjše porabe alkoholnih pijač in s tem nižje stroške zdravljenja zaradi prekomernega uživanja alkohola.
- Trošarina za etilni alkohol znaša:
•Ostali proizvajalci žganja (> 150 l 100 vol. % alkohola): 13,2 EUR za 1 vol. % alk/hl
•Mali proizvajalci žganja (< 150 l 100 vol. % alkohola): 6,6 EUR za 1 vol. % alk/hl - Sem sodijo vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne glede na to, ali so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature carinske tarife in izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol. % ter druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih (Zakon o trošarinah ZTro-1, Ur. l. RS št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22).
- Tri sosednje države imajo nižjo trošarino na etilni alkohol, ki se konzumira v obliki žganih pijač, kot Slovenija!
- Pozitivni vpliv na zdravje ljudi bo v najboljšem primeru zanemarljiv, saj izkušnje kažejo, da se poraba pijač ob dvigu trošarine ne zmanjša. Začnejo pa potrošniki uživati izdelke slabše ali celo vprašljive kakovosti, nadomestne proizvode, izdelke nabavljajo na črnem trgu…).
- Diskriminatorni vidik obdavčitve različnih virov etanola ne daje kredibilnosti pripravljavcu zakona.
- Konkurenčnost domačih podjetij, ki poslujejo v skladu s standardi, bo še slabša, saj so že sedaj dražji od tuje konkurence.
- Odliv kupcev v tujino oz. porast čezmejnih nakupov, ne samo žganih pijač, temveč tudi drugih izdelkov.
- Porast črnega trga s cenejšimi izdelki iz tujine.
- Porast neregistrirane proizvodnje žganih pijač vprašljive kakovosti.
Zaradi povečevanja cen je že v letu 2022 poraba alkohola v Sloveniji padla za 6 %. Zvišanje trošarin bi trend podražitev še ojačalo. Pričakujemo, da bo zato zvišanje trošarin pomenilo 6 % zmanjšanje priliva iz naslova DDV in trošarine.
POSLEDICE NA ZDRAVJE LJUDI
Slovenija se po registrirani porabi žganih pijač v svetu uvršča na 81. mesto.
Legalno kupljene žgane pijače na slovenskem trgu predstavljajo zgolj 14 % v uradni statistiki porabe alkohola.
Imamo pa najvišje število smrti zaradi alkohola med državami v EU. Eden izmed možnih razlogov je prikrita oz. neregistrirana poraba alkohola, katerega vir je črni trg in nakupi v tujini.
Dva močna segmenta sta vsekakor: dovoljena proizvodnja vina za lastno porabo ter pavšalna obdavčitev večine vinogradnikov ob ničelni trošarinski stopnji in brez obveznosti plačevanja DDV ter nenadzorovan črni trg domače žganjekuhe.
Kljub številnim novim omejevalnim ukrepom, se je poraba alkohola v času od leta 2003 do leta 2022 zmanjšala le minimalno (iz 11,2 l čistega alkohola na prebivalca na 10 l).
Dostopnost alkoholnih pijač ne bo manjša zaradi višje trošarine, potrošnik se bo preusmeril na nizkocenovne različice vprašljive kakovosti, nabavo v tujini in na črnem trgu.
Trošarina oz. davki ne morejo razlikovati med zlorabo in odgovornimi vzorci pitja in so zato neučinkoviti pri obravnavanju zlorabe alkohola oz. neodgovornega pitja.
Davki imajo zelo majhen vpliv na nižanje porabe količin alkohola, vendar pa imajo visoki davki nenamerne posledice, kot so povečane spodbude za uspevanje črnega trga tudi v povezavi s kriminalom.
Najslabši pivci/odvisniki od alkohola se najmanj odzivajo na spremembe cen. Zato najhujši pivci še naprej uživajo alkoholne pijače, tudi če so dražje ali jih iščejo na črnem trgu ali v nadomestkih.
Nekateri pivci skušajo ohraniti svoj vnos alkohola tako, da bodisi preidejo na cenejše pijače iste kategorije – ali v drugo kategorijo – bodisi se obrnejo na nereguliran trg (prepovedane pijače, ki so potencialno nevarne).
NIZKOCENOVNI IZDELKI vprašljive kakovosti bodo še bolj dostopni, kar je slabo za potrošnika, pa tudi za državo, saj so to izdelki, ki niso del nadzorovanega trga žganih pijač.
Za BOJ PROTI NEODGOVORNEMU PITJU ALKHOLA se predlagajo preventivni ukrepi, ki morajo vključevati vse deležnike in morajo biti usmerjeni v specifične oblike zlorabe alkohola, saj naj bi dali merljive rezultate.
NA POSLOVANJE PODJETIJ
OBREMENITEV PODJETIJ, ki večinoma še vedno okrevajo zaradi posledic pandemije Covid-19, ukrajinske krize (dvig cen osnovnih sestavin, pomanjkanje embalaže...), energetske krize (dvig cen energentov...) idr.
PODJETJA, ki poleg drugih povečanih stroškov in dviga trošarine, tega ne bodo uspela v celoti prenesti na končnega potrošnika. Govorimo o mladih slovenskih podjetjih, ki so se usmerila v proizvodnjo različnih žganih pijač, tradicionalnih (pelinkovec, sadjevec idr.) pa tudi drugih kategorij, poznanih globalno (gin, viski). Pri tem so bile številne investicije namenjene novim tehnologijam, opremi, kar bremeni podjetja z neodplačanimi krediti.
DROBNOPRODAJNA CENA alkoholnih pijač se bo povečala.
Pomembno dejstvo (Vir: GIZ DPŽP, 2023)
V obdobju 2008-2014 (večkraten dvig trošarine) je imela država za 6 mio € več prihodkov.
V obdobju 2015-2019 (trošarine se niso bistveno spreminjale) je država pobrala za 10 mio € dodatnih prihodkov.
NA ČRNI TRG
PORAST ČRNEGA TRGA žganih pijač bo največja negativna posledica dviga trošarin na alkoholne pijače.
Obstajajo številne študije in pobude, ki so poskušajo kvantificirati obseg in vrednost neregistriranega alkohola.
- IARD toolkit for assesing unrecorded alcohol market, 2016
- OECD – Report on »Illicit Trade: Converging Criminal Netrworks«, 2016
- OECD & EUIPO – Trade in Counterfeit and Pirated Goods: Mapping the Economic Impact, 2016
- EUIPO – The Economic cost of IPR infringement in spirits & wine, 2016
Nezakonita trgovina z alkoholom resno škoduje registriranim nosilcem dejavnosti v sektorju in zmanjšuje njihovo sposobnost rasti, naložb in zaposlovanja. Prav tako zmanjšuje davčne prihodke, ki bi jih običajno lahko pričakovali v državni proračun. Ta strošek je velik: študija EUIPO iz leta 2016 je pokazala, da so kršitve intelektualne lastnine v sektorju žganih pijač v EU zmanjšale prodajo za približno 740 milijonov EUR ali 4,4 % celotnega prihodka.
Poleg tega uživanje izdelkov iz nezakonite proizvodnje (kot so ponaredki, tihotapljenje, nadomestni alkohol idr.) resno ogroža zdravje, saj se potrošniki lahko soočijo z nizkokakovostnimi ali celo strupenimi izdelki (npr. več kot 50 ljudi je umrlo, na desetine drugih pa jih je hudo zbolelo na Češkem, Slovaškem in Poljskem po pitju prepovedanih žganih pijač, okuženih z metanolom leta 2012).
Primeri iz drugih držav
GRČIJA ima 6. najvišjo trošarino med državami ΕU-28 v absolutnih stopnjah. Stopnja trošarine za žgane pijače se je med krizo dvignila za 125 % s štirimi zaporednimi dvigi od leta 2009. To je spodbudilo tihotapljenje, okrepilo sivo ekonomijo in povečalo davčne utaje. Prodaja legalnih žganih pijač se je v šestih letih zmanjšala skoraj za polovico, saj je precejšen del potrošnikov prešel na izdelke z nižjo ali neobdavčeno. Posledično so državni prihodki v višini 289 milijonov EUR leta 2009 kljub velikemu povečanju stopenj padli na 272 milijonov EUR leta 2015.
ROMUNIJA je septembra 2013 zvišala trošarino za 40 %; to je imelo resne posledice in privedlo do 32% zmanjšanja zakonito obdavčenega trga in izgube prihodkov v višini približno 2 milijonov evrov za državni proračun v letu 2014. Povečanje ni škodilo le zakonitemu sektorju, ne da bi ustvarilo dodatne prihodke za državo, in vsak teden poročali o zastrupitvah z alkoholom zaradi uživanja nadomestnega/denaturiranega alkohola. Zaradi vseh težav se je romunska vlada odločila, da s 1.1.2016 zniža trošarino za žgane pijače za 30 %.
VELIKA BRITANIJA je ustavila proces zviševanja trošarin in se leta 2015 odločila za 2 % znižanje stopnje na žgane pijače z vidnimi pozitivnimi rezultati v smislu delovnih mest, prodaje in državnih prihodkov.
BELGIJA je še en zelo slab primer. 40% zvišanje trošarine na žgane pijače novembra 2015 je imelo uničujoče učinke, kot je napovedala industrija. Izgube pri prodaji, delovnih mestih, naložbah zaradi čezmejnih nakupov. Leta 2016 je belgijsko ministrstvo za finance pričakovalo dodatnih 220 milijonov € prihodkov od trošarin, vendar je realnost zelo drugačna. Podatki Zveznih javnih financ (SPF Finance) kažejo, da so prihodki od trošarin padli z 830,7 milijona € v letu 2016 na 823,2 milijona € v letu 2017 in 815,5 milijona € v letu 2018. Zaradi čezmejnega nakupa je Belgija zabeležila pomembne izgube pri DDV-ju, kar je povzročilo skupno neto izgubo belgijske državne blagajne v višini 32 milijonov € v primerjavi z letom 2015.
ČEZMEJNA TRGOVINA – ODLIV KUPCEV
Po podatkih GIZ Distributerjev in proizvajalcev žganih pijač (2023) slovenski proračun na leto izgublja preko 1 mio € iz naslova trošarin in DDV zaradi čezmejnih nakupov v segmentu žganih pijač. Napovedan dvig trošarin bo najverjetneje izgubo navedenih dajatev za državo še povečal.
Vir: Žurnal 24, dne 4. februar 2023; https://www.zurnal24.si/slovenija/spet- ... ace-400901
PRIMER Estonije – Latvije – Finske
V Estoniji je vlada uporabila postopni model zviševanja trošarin za vse kategorije alkoholnih pijač. Od leta 2014 do 2018 so se trošarine za žgane pijače zvišale za 52 %, za pivo za 169 % in za vino za 74%. Ta povišanja so negativno vplivala na državni proračun, saj je država zbrala 100 milijonov € manj prihodkov od trošarin, kot je bilo predvideno, načrtovani prihodki od trošarin za žgane pijače pa z 41 milijoni € minusa. Tako strmo zvišanje trošarin je povzročilo upad prodaje vseh kategorij alkoholnih pijač v obdobju od 2014 do 2018: trg žganih pijač je zabeležil 49% upad, trg piva 43%, medtem ko je trg vina upadel za 16% od leta 2016 do 2018. Prav tako je bilo 8% manj zaposlenih v sektorju, letne naložbe pa so se zmanjšale za 28% glede na leto 2014. Opozoriti je treba, da je dvig trošarin prispeval k hitri rasti čezmejne trgovine z Latvijo: čezmejna trgovina z alkoholnimi pijačami z Latvijo se je povečala za 43% v letu 2017 in za 16% v 2018. Posledično so bili vsi pričakovani prihodki Estonske vlade, ki naj jih bi dosegla s povišanjem davka, dejansko dostavljeni državnemu proračunu – Latvije. Končno se je vlada odločila preklicati načrtovano zvišanje trošarin, predvideno za leti 2019 in 2020, in nazadnje potrdila predlog zakona o 25 % znižanju trošarin, ki bo veljal za žgane pijače in pivo in je začel veljati julija 2019. Kmalu zatem je za uravnoteženje pričakovanega učinka pri čezmejni trgovini je sledila Latvija s 15 % znižanjem trošarin na žgane pijače. Naslednja država, ki je upoštevala možne negativne posledice načrtovanega dviga davkov in vpliv na čezmejno trgovino, je bila Finska. Potem, ko je preverila morebitni vpliv čezmejne trgovine na državne prihodke in tudi socialne posledice, se je Finska nazadnje odločila, da ne bo uvedla predhodno načrtovanega povečanja trošarin za načrt državnega proračuna za leto 2020.
Glavna sporočila Združenja za žgane pijače pripravljavcem zakona
- Slovenija ima eno bolj uravnoteženih stopenj dajatev v EU. Glede na navedeno pretekli podatki (pred pandemijo) kažejo, da je najboljši način za ustvarjanje več prihodkov od žganih pijač ta, da se dajatve NE povečujejo.
-
Trošarina za alkoholne pijače mora biti poštena in pravična ter ne sme spodbujati nelojalne konkurence znotraj trga alkoholnih pijač.
o Trenutno 16 držav (EU + Norveška, Velika Britanija, Švica) nima trošarine na vino v primerjavi s 14, ki jo imajo (vir: https://www.spirits.eu/issues/taxation- ... key-data-1)
o Poraba žganih pijač je najnižja v primerjavi s porabo drugih kategorij žganih pijač, plača pa ta sektor največ v proračun iz naslova davkov in trošarine (vir: https://www.spirits.eu/issues/taxation- ... key-data-1) - Previsoki davki zmanjšujejo prihodke, rast in zaposlovanje ter ustvarjajo pretirano breme za potrošnike.
o 2/3 cene steklenice žgane pijače predstavlja trošarina (vir: https://www.spirits.eu/issues/taxation- ... key-data-1) - Negativen multiplikativen učinek se bo poznal na povezanih sektorjih, kot so veletrgovina, gostinstvo in turizem.
- Številne študije in realnost v praksi kažejo na odliv kupcev v tujino, kar je značilno tudi za slovenske potrošnike.
- Cilji vseh ukrepov bi morali biti:
o učinkoviti nadzor, ki preprečuje razcvet črnega trga alkoholnih pijač,
o ureditev trga alkoholnih pijač,
o povečanje prilivov v proračun od proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač: trošarine, DDV, davek na dobiček, davki od plač, idr.
o zmanjšanje odliva sredstev zaradi čezmejnih nakupov,
o zmanjšanje celotne dejanske porabe alkoholnih pijač in zvišanje njihove kakovosti zaradi nadzora nad vsem proizvedenim alkoholom.